»Vsaka vaša zgodba je še zmeraj v nastajanju in obljubim, da jo bomo prav vsi pisali skupaj z vami. Žal je v življenju tako, da moramo sprejeti, kar koli nam pride na pot, zato je pomembno le, da se s tem soočimo pogumno in z vsem, kar premoremo. Če verjamemo, da zmoremo, smo že na pol poti do cilja.«
»Vsak od staršev se z diagnozo, zdravljenjem in tudi z izidom zdravljenja spopada drugače, po svoje. Na splošno pa bi lahko rekli, da je na začetku za vse diagnoza raka pri otroku velik šok. Sprašuješ se, kaj si naredil narobe, zakaj je zbolel ravno tvoj otrok ipd.«
»Večina staršev se relativno hitro pobere, ker niti nima izbire. Otrok namreč ob sebi v teh težkih trenutkih potrebuje močnega in pozitivno naravnanega starša.«
»Seveda pa se, ko so sami s svojimi mislimi, spopadajo s strahovi, občutkom nemoči, bolečino ob pogledu na izčrpanega otroka. Na koncu pa je seveda vse odvisno od izida zdravljenja.«
